26.september je dan slovenskih lekarn in je letos tematsko posvečen prehrani in jemanju zdravil.
Naše prehranjevalne potrebe se v različnih življenjskih obdobjih razlikujejo, kar pomeni, da prilagoditev prehrane glede na spol, starost in dnevno dejavnost zelo pripomore k ohranjanju zdravja.
Za vas smo pripravili nekaj kratkih koristnih informacij in usmeritev iz knjižice Prehrana in zdravila.
Prehrana dojenčkov
Zdrava prehrana v prvih letih življenja ne vpliva le na zdravje dojenčka in otroka, temveč lahko njen vpliv seže v odraslo dobo, saj lahko zmanjša tveganje za razvoj sladkorne bolezni, čezmerne telesne mase, visokega krvnega tlaka in drugih srčno-žilnih obolenj. Za normalno rast in razvoj pa morata biti energijska vrednost in sestava živil ustrezni. Prehranjevanje v prvem letu življenja delimo na tri obdobja, in sicer:
- dojenje oz. izključno mlečna hrana – zadošča do največ šestega meseca,
- uvajanje dopolnilne (mešane, čvrste) prehrane – po dopolnjenem četrtem mesecu, vsekakor pa pred dopolnjenim šestim mesecem,
- prehod na prilagojeno družinsko prehrano – od desetega meseca naprej.
Prehrana mladostnikov
V času rasti in odraščanja je prehrana ključnega pomena, saj telo za gradnjo kosti, mišic in delovanje možganov nujno potrebuje snovi iz nje. V tem obdobju ni pomembno samo to, da otroci in mladostniki dovolj jejo, temveč da je hrana kakovostna in raznovrstna. Pomembna sta zdrava prehrana in dovolj gibanja, saj lahko le z dovolj redne telesne dejavnosti uravnotežimo vnos in porabo energije ter preprečimo razvoj debelosti in druga obolenja, ki so povezana s prehranjevanjem. Uravnotežena prehrana naj bi bila sestavljena iz ogljikovih hidratov (50–55 % energijskih potreb), ki jih zaužijemo predvsem z žiti, zelenjavo, krompirjem in sadjem, in iz manjšega deleža maščob (20–35 % dnevnih energijskih potreb), predvsem iz rastlinskih (npr. oljčno, repično olje). Približno 10–15 % energije bi morali pridobiti iz živalskih in rastlinskih beljakovin (npr. iz mleka in mlečnih izdelkov, mesa, rib ter žit, krompirja in stročnic).
Prehrana odraslih in starostnikov
Odrasli se večinoma zavedamo, da z nepravilnim prehranjevanjem lahko škodimo zdravju, manj pa je znano, da prehrana lahko deluje tudi kot zaščitni dejavnik pred najrazličnejšimi boleznimi. Osnovno vodilo naj bo skrb za pestrost in uravnoteženost. To pomeni, da moramo s hrano v telo vnesti toliko energije in raznovrstnih hranil, kolikor jih porabimo, zato moramo količino in vrsto prilagoditi življenjskemu slogu in telesni dejavnosti. Prenovljena prehranska piramida v ospredje postavlja sadje in zelenjavo, sledijo polnozrnata škrobna živila ter mleko in mlečni izdelki. Ta naj bi bila na krožniku vsak dan, in to od tri- do petkrat. V manjših količinah piramido zaključujejo oreški, semena in zdrave maščobe, popolnoma na vrhu je hrana, ki naj bi jo uživali zelo redko (npr. smetana, peciva, čokolada).
Prehrana nosečnic
Eden najpogostejših izrekov o prehrani je še vedno, da mora nosečnica jesti za dva. Res je, da mora zagotoviti vsa potrebna hranila zase in za plod ter zato nekatere sestavine povečati, druge pa opustiti. A težava nastane, če si ta izrek razlagamo kot uživanje dvakratne količine hrane v primerjavi s količino pred nosečnostjo. V prvem trimesečju nosečnosti količine kalorij ni treba povečati, v drugem in tretjem pa se vnos hranil poveča za le 20–30 % (približno 400–600 kalorij na dan). Med nosečnostjo se priporoča raznovrstna prehrana s poudarkom na sadju, zelenjavi, kompleksnih ogljikovih hidratih, beljakovin. Pomembno je, da nosečnica dovolj pije, saj se potreba po tekočini nekoliko poveča, in sicer od 2,5 do tri litre vode na dan. Priporočljivo je, da se izogiba »praznim kalorijam« – tj. hrani, ki prispeva predvsem h kalorični, veliko manj pa k hranilni vrednosti. Sem spadajo hitra hrana, slani prigrizki, sladice in sladki sokovi. Poleg naštetih skupin živil so pomembni predvsem določeni elementi v hrani (t. i. mikrohranila).
Prehrana športnikov
Prilagojena prehrana ob telesni dejavnosti se lahko razlikuje glede na tip športa, intenzivnost in pogostost treningov ter želene cilje. Ljudje pogosto precenimo količino porabljenih kalorij med telesno dejavnostjo, zato je ključno, da ne pretiravamo s povečanim vnosom hranil. Zavedati se je treba, da so potrebe vsakega posameznika drugačne, odvisno od prebave in presnove. Priporočeno je, da se telesna dejavnost ne izvaja na prazen želodec, a tudi pri tem mora spet vsak zase ugotoviti, kdaj in koliko pojesti.
Vir: 19dsl.pdf (sfd.si), dostopano 26.9.2023
