Ščitnica je žleza metuljaste oblike na sprednji strani vratu in ima ima pomembno vlogo pri našem celostnem zdravju.
Ščitnica ima ključno vlogo v naši presnovi. Poleg inzulina in kortizola ščitnični hormoni namreč nadzirajo našo presnovo in težo.
Če ščitnica deluje počasi, se upočasni tudi presnova. To pa lahko vodi v prekomerno telesno težo in celo v diabetes.
Za tvorbo hormonov ščitnica potrebuje jod, ki je prisoten v hrani in vodi. V telesu je raven ščitničnih hormonov skrbno nadzorovana. Ščitnična hormona sta dva, tiroksin in trijodotironin. Tiroksin nastaja v ščitnici in le blago pospešuje presnovo v telesu. 80 odstotkov tiroksina se v jetrih in drugih organih spremeni v presnovno aktivnejšo obliko, trijodotironin, ki pa se v 20 odstotkih tvori sam v ščitnici.
Svojo ščitnico moramo podpreti s pravilno prehrano, primerno telesno vadbo, začeti moramo obvladovati stres, narediti vse za zmanjšanje vnetij v telesu, poskrbeti za razstrupljanje težkih kovin, če je treba, izločiti določena živila in po potrebi uživati še prehranske dodatke. Torej, najbolje je, da se težav s ščitnico lotimo celostno.
Obstaja še nekaj živil, ki jih odsvetujejo pri nezadostnem delovanju ščitnice, in sicer: brokoli, zelje, ohrovt in brstični ohrovt. Ti naj bi vplivali na delovanje ščitnice, vendar vse raziskave tega niso potrdile, poleg tega pa ima ta zelenjava po drugi strani tudi veliko koristi. Če imate težave s ščitnico, se velja izogibati soji in mleku. Seveda pa po drugi strani tudi predelani hrani, sladkorju, hrani, ki vsebuje pesticide in druge kemikalije, klorirani vodi ipd. Poskrbite za to, da zaužijete čim več ekološko pridelanih živil in živil, ki v telesu pospešujejo razstrupljanje.
Telesna dejavnost stimulira žlezo ščitnico in povečuje občutljivost naših tkiv na ščitnične hormone po vsem telesu. Poleg tega pospešuje razstrupljanje telesa. Zato je idealno, da poskrbimo za redno telesno dejavnost. Ne glede na svojo telesno pripravljenost lahko vsak najde primeren način vadbe.
Da bo ščitnica nemoteno izločala svoje hormone, potrebuje jod in maščobne kisline omega-3, selen, vitamina A in D kakor tudi cink.
Ščitnico tako recimo podpirajo alge (jod), ribe (predvsem sardele in divji losos – jod, omega-3 in vitamin D), regrat, gorčica in druga zelenolistna zelenjava (vitamin A), brazilski oreščki (selen) itd.
Ker moramo poleg ščitnice poskrbeti tudi za nadledvični žlezi, ki sta zaradi stresa na velikem udaru, bodo v podporo tudi ginseng, rodiola ali sibirski ginseng.
Pri pomanjkanju joda se pojavi povečana ščitnica ali golša. Jod je ključen element, potreben za sintezo ščitničnih hormonov in za vzdrževanje normalne velikosti žleze. Odrasel človek dnevno potrebuje 150 mikrogramov, nosečnice in doječe matere pa 200 mikrogramov joda.
Viri: morske alge, sardele, skuše in losos, morski sadeži, špinača, ohrovt, koruza.
Esencialne maščobne kisline skupine omega-3 sodelujejo pri transportu ščitničnih hormonov. Ker jih naše telo ne more tvoriti, jih moramo zaužiti s hrano.
Viri: morski sadeži, ribe, laneno seme, orehi, sojini kalčki, tofu, brstični ohrovt, cvetača, špinača in buče.
Če je v telesu premalo vitamina A, ščitnica začne počasneje delovati.Viri: korenje, paradižnik, temnozelena in rumena zelenjava, rumeno sadje, margarina, jajca, jetra, ribje olje, mleko in mlečni izdelki.
Selen je mineral, ki je potreben za pretvorbo ščitničnega hormona T4 v svojo aktivno obliko, T3. Selen je potreben tudi za učinkovit imunski sistem.
Viri: brazilski oreščki,tuna.
Priporočano prehransko dopolnilo Vita Care Plus Selen na osnovi cimeta v prahu in selenom ter kromom.
Prehransko dopolnilo ni nadomestilo za uravnoteženo in raznovrstno prehrano.
Vitamin D je nujen za proizvodnjo ščitničnih hormonov.
Viri: mleko, morske ribe, ribje olje.
Ker telo ne vsebuje velikih zalog cinka, ki bi jih lahko uporabilo ob premajhni preskrbi, je potreben stalen vnos cinka s hrano. Ker poveča koncentracijo inzulina, pomaga ljudem s premalo dejavno ščitnico in tudi sladkornim bolnikom.
Viri: drobovina, morske ribe, stročnice.
Reference
