Maščobe so nujne za normalno delovanje telesa in brez njih ni življenja. Skupaj z beljakovinami, ogljikovimi hidrati, vitamini in minerali maščobe tvorijo osnovo za uravnoteženo prehrano.

Maščobe so za zdravje nujno potrebne, vsebujejo življenjsko pomembne esencialne maščobne kisline. V maščobah so topni vitamini A, D, E in K, maščobe so vir za izdelavo hormonov. Maščobe pomagajo uravnati raven inzulina in s tem krvnega sladkorja – povečujejo energijsko in nasitno vrednost hrane ter s tem zagotavljajo daljše trajanje energije. 

Večkrat nenasičene maščobne kisline omega 3 so nujne za dobro delovanje možganov in živčevja v celoti. 

Ne nazadnje, maščobe izboljšujejo okus hrane ter ščitijo telo pred mrazom in vročino.

Priporočilo Svetovne zdravstvene organizacije je, da telo v vsakodnevni prehrani potrebuje do 30% kalorij iz maščob. Poleg količine je za zdravje pomembna tudi vrsta maščobnih kislin.

Delež vseh zaužitih maščob: nasičene maščobe (od 0 do največ 10%), večkrat nenasičene esencialne omega 3 in omega 6 (najmanj 7 do 10%), enkrat nenasičene esencialne omega 9 (razlika do 100%).

Skratka, nobena naravna maščoba ni slaba, potrebno je samo ločevati med koristnimi in škodljivimi ter jih uživati s premislekom.

Transmaščobne kisline

Umetne transmaščobne kisline, ki nastanejo v postopku hidrogenacije, so nevarne, ker na celični ravni motijo delovanje dveh vrst encimov, lipaze in fosfolipaze. Ti encimi so nujni za pretvorbo trigliceridov in fosfolipidov v esencialne maščobne kisline. Encim lipaza zazna samo obliko cis maščobnih kislin, trans pa ne, in jih ne more presnoviti. Transmaščobe rušijo razmerje med ‘dobrim’ (HDL) holesterolom in ‘slabim’ (LDL) holesterolom v krvi in dvigujejo raven ‘slabega’ holesterola, kar poveča tveganje za razvoj bolezni srca in žilja ter drugih kroničnih bolezni.

Industrijsko hidrogeniranih transmaščobnih kislin pa ne smemo pomešati z naravnimi transmaščobnimi kislinami, ki so posledica biološke hidrogenacije pri prežvekovalcih. Teh je od 2 do 5 % v mleku in mlečnih izdelkih ter tudi v mesu prežvekovalce in so pravzaprav naravna oblika trans nenasičenih maščobnih kislin, ki so sicer po navadi v obliki cis. Naravne transmaščobne kisline niso nevarne, celo koristne so v našem telesu.

Po priporočilih Svetovne zdravstvene organizacije se je transmaščobam najbolje izogniti, saj varne meje ni. V skupni količine maščob, zaužitih v enem dnevu, je dopusten 1 % transmaščobnih kislin. Pri tem moramo paziti, ker je veliko transmaščobnih kislin skritih v predelanih živilih (namazi, jušne kocke, čips, piškoti, smetana, pecivo, vaflji).

V Sloveniji Ministrstvo za zdravje pripravlja predpis, ki bo predvidoma sprejet prihodnje leto in bo prepovedoval prodajo živil z več kot 2 g transmaščob v 100 g maščobe oziroma živil, v katerih transmaščobe pomenijo več kot 1 % dnevno zaužite energije.

V Vita Care priporočamo, da skrbno berete označbe na živilih in se izogibate živilom, ki vsebujejo delno hidrogenirane rastlinske maščobe oziroma olja. Izbirajte živila iz ekološke pridelave, saj so ta živila pridelana naravno in na okolju prijazen način.

 

Povzeto po: M. Merljak. Olja za prehrano, zdravje in nego telesa. Ljubljana: Kmečki glas, 2014.

Dodaj odgovor