Uporaba že pripravljenih barvil je res preprosta a tudi uporaba naravnih barvil ni nujno zapletena. Barvanje v čebulnih listih je splošno znano, lahko pa poskusimo tudi barvanje jajc s črno kavo, pa v kurkumi (turmerik), špinači, pesinemu soku, čaju posušenih borovnic in v teranu.

Črna kava, špinača, pesin sok, čaj posušenih borovnic, teran…

Za barvanje z naravnimi barvili potrebujemo razmeroma velike količine “barvila”, na primer kave, kurkume, špinače. Porabili pa bomo tudi več časa, seveda pa pri barvanju z naravnimi barvili tudi ne moremo pričakovati “kričeče” živih barv.

Kava: V hladno vodo stresemo toliko kave, kot da bi želeli skuhati močnejšo turško kavo, premešamo in nato dodamo jajca. Zelo počasi segrevamo in jajca kuhamo na minimalnem plamenu. Kokošja in prepeličja jajca se zelo lepo rjavo obarvajo.

Kurkuma (turmerik): Recept je enak kot za barvanje v kavi, le da jo nadomestimo s kurkumo. Kokošja jajca in še posebno prepeličja se zelo lepo rumeno obarvajo.

Špinača: Jajca smo s špinačo barvali na več načinov. Poskusili smo s svežo, zamrznjeno in ekološko špinačo, pa tudi z grobo narezano in z zmleto, a žal rezultati niso bili dobri. Še najboljši rezultat je bil, ko smo zamrznjeno ekološko špinačo štiri ure namakali v vodi (toliko, da je bila špinača prekrita), nato smo jo skuhali, precedili in v “zelenem soku” namakali že kuhana, a še vedno vroča jajca. Kokošja jajca so se minimalno obarvala, medtem ko je bila obarvanost nekoliko izrazitejša pri prepeličjih jajcih.

Pesa: Jajca smo barvali v soku iz vložene pese in v soku iz sveže pese iz ekološke pridelave. Barvanje v soku iz vložene pese ni bilo uspešno. “Barvo” iz sveže pese smo pripravili tako, da smo pol kilograma pese narezali na koščke (2 x 1 centimeter), jih prelili z vodo ter skuhali. Tekočino smo precedili, dodali žličko kisa in v njej zelo počasi kuhali jajca. Barva jajčne lupine je postala nežno rožnate barve.

Borovnice: Recepti sicer svetujejo barvanje v borovničevem čaju, a ker na trgu nismo našli takega, ki bi vseboval omembe vredno količino borovnic (večina jih vsebuje le od 0,5 do 2 odstotka, drugo so arome), smo se odločili pripraviti čaj iz posušenih borovnic. Pripravili smo nekoliko močnejši čaj, kot je pisalo v navodilih; med kuhanjem smo borovnice z vilicami nekoliko potlačili. V precejenem čaju smo na majhnem plamenu kuhali jajca. Jajca so se zelo intenzivno obarvala od temno vijolične do že skoraj črne barve. Naravna “dekoracija” prepeličjih jajc pa ni prišla do izraza.

Teran: Namesto v vodi smo jajca skuhali v teranu nižjega cenovnega razreda. Pričakovali smo sicer nekoliko boljši rezultat, verjetno pa je obarvanost zelo odvisna tudi od kakovosti vina.

Izbira primernih jajc in hranjenje pirhov

Pogled na pirhe v košarici na mizi je gotovo lep, zaradi mikrobiološke varnosti pa jajca tam ne smejo ostati predolgo. Najkasneje v dveh urah po kuhanju jih shranite v hladilnik, porabiti pa jih morate v sedmih dneh, saj se boste le tako izognili tveganju, da bi imeli težave z želodcem. Trdo kuhana jajca se namreč (podobno kot oprana) hitreje mikrobiološko pokvarijo kot sveža, saj na lupini nimajo več ovojnice, ki varuje jajce pred vdorom škodljivih bakterij.

Svetujemo, da dele beljaka, obarvane s kupljenimi barvili, odrežete. Pri barvanju pirhov namreč nekaj barvila pogosto skozi lupino prodre tudi v živilo. Pri našem poskusu smo ugotovili, da kupljene barve intenzivneje prehajajo v beljak kot “naravne”. Najbolj naravno in zdravju neškodljivo je barvanje jajc z naravnimi barvili.

K lepemu končnemu izdelku pripomore tudi izbira ustreznih jajc. Po mnenju strokovnjakinje s področja perutninarstva se zelo lepo obarvajo jajca slovenske avtohtone pasme, štajerske kokoši; njihova lupina je slonokoščene barve. Žal danes štajerske kokoši živijo le še na redkih kmetijah.

Vir: www.zps.si

Dodaj odgovor