Vsaka »kulturna« rastlina, ki jo imamo na svojem vrtu ali pa jo kupimo v trgovini, ima svojega prednika (ali več prednikov) v divjini, v naravi. S temi »divjimi« rastlinami smo skupaj živeli mnoga tisočletja ali celo milijone let. Z njimi smo si delili vodo, zemljo, zrak, vonjave, bolezni, zajedavce, poletne vročine in zimski mraz.

Užitne divje rastline

Sokovi, ki se pretakajo v njih, so najbolj idealen izotonik

V naši DNK so zabeleženi vsi učinki, ki jih te rastline imajo na nas, kdaj jih potrebujemo za hrano, kdaj za zdravilne obloge in kdaj se jim izognemo. Tudi te rastline poznajo nas. Čutijo, v kakšnem stanju smo. Ko smo lačni, zaskrbljeni, utrujeni, rastline to vedo. Takrat razvijejo v sebi tiste snovi, ki jih najbolj potrebujemo. Če je suša in smo žejni, so tudi rastline žejne. Znajo se prilagoditi pomanjkanju vode tako, da zgostijo ovojnice svojih listov, lupine plodov, zavarujejo deblo ali zmanjšajo cvetove.

To sposobnost prenašajo tudi na nas. Od njih se učimo tudi sami kljubovati žeji, lakoti ali boleznim. Sokovi, ki se v njih pretakajo, so najbolj idealen izotonik. Vsebujejo vse minerale, encime in vitamine, ki rastlino ohranjajo v dobri kondiciji. Zato so najprimernejša hrana in napitek tudi za nas. Seveda pa je treba najti pravi trenutek , pravo rastlino in pravo količino.

Ko se sneg umika čedalje toplejšim sončnim žarkom, že pogledujemo za čemažem in regratom, prve trobentice pa že silijo izpod snega. To že vsi poznamo in vemo, kako okusne in zdravilne so te rastlinice.

Pomagajo nam razkisati zaspano in otrplo telo.

Čebulice čemaža pa so še boljše kot česen, močne, pekoče in dišeče. Ni je viroze, ki je z njimi ne bi mogli ustaviti! Pikantni okusi poskrbijo, da se pljuča očistijo sluzi, grenčine v regratu pa podprejo jetra, da hitreje izločijo strupe iz krvi. Ledvice tako dobijo nov zagon, da iz krvotoka hitreje izločijo soli, ki so nastale pri razkisanju telesa.

Trobentica

Če listi, korenine in plodovi poskrbijo za naše telo, cvetovi poskrbijo za dušo

Ali ste vedeli, da so tudi cvetovi čemaža užitni? Z njimi začinimo solate ali pa jih potresemo po že gotovih juhah, testeninah in krompirju. Manj pikantni so kot rastlina sama, zato pa nam dajo več drugih arom in tople energije.

Tudi cvetovi trobentic, regrata in marjetic so dobrodošel okras našega krožnika. Če listi, korenine in plodovi poskrbijo za naše telo, cvetovi poskrbijo za dušo. Zato so nepogrešljivi. V vseh letnih časih jih nabiramo, da z njimi izpopolnimo svojo prehrano.

Regrat ni le odlična spomladanska solata, je tudi zdravilna rastlina, ki so jo uporabljali že Arabci, poznal ga je že zdravnik Avicena. Liste in korenine regrata so uporabljali kot diuretik in za prečiščenje sečnih poti. Iz svežih delov rastline stisnjen sok pa se v kombinaciji s čaji uporablja kot močno sredstvo za čiščenje krvi. Tako z njim pomagajo pri revmi in putiki. Iz cvetov regrata pripravljamo regratov med, ki je učinkovit pri zdravljenju bronhitisa in lajšanju kašlja.

Kmalu za tem prilezejo na dan koprive. Mladi vršički in listi so odličen stimulator presnove železa in kalcija. Čaj iz kopriv, pa tudi sami listi, odpravljajo zakisanost in razstrupljajo telo. Že od nekdaj jo uporabljajo za zdravljenje revmatičnih obolenj. Sodobna farmacija je dokazala ugodno delovanje pri izpiranju ledvičnega peska. Manj znano je, da so v samostanskem zdravilstvu korenine koprive uporabljali za zdravljenje težav s prostato. Ker povečuje pretok seča skozi mehur, tako zmanjšuje njegovo zastajanje. Tudi to je potrdila sodobna znanost. Za pripravo čaja uporabljamo sveže ali posušene liste. Lahko jih tudi dodajamo v hrano in uživamo kot zelenjavo. Korenine koprive jeseni izkopljemo, očistimo in posušimo. Iz njih kuhamo čaj. Zaužijemo lahko do približno 6 g korenin na dan.

Kopriva

Ljubezenski napoj iz semen koprive

Čaj iz koprivnih korenin so nekoč že uporabljali za masažo in umivanje lasišča. Tako so okrepili lasne korenine in pospešili rast las.

Izjemno visoko hranilno vrednost imajo tudi semena koprive. To so pravzaprav drobceni plodovi. Vsebujejo žlahtna olja in beljakovine. To je eno najboljših super živil za izboljšanje krvne slike in splošne odpornosti. V samostanskem zdravilstvu so zapisi o zdravljenju astme s semeni koprive, ki jih zmešamo z medom. Če pa so takšni mešanici dodali mleti poper in rdeče vino, so dobili pravi ljubezenski napoj.

»Plevel«, ki je pravzaprav odlična hrana

Takrat je tudi čas, da se odpravimo v gozd poiskat divje šparglje. Že majhna količina te grenke in aromatične divje zelenjave lahko naša jetra okrepi in razbremeni po dolgi zimi.

Tudi na vrtovih bomo našli veliko »plevela«, ki je pravzaprav odlična hrana. Namesto da odstranimo plevele, kot so kurja črevca, navadna medena detelja ali ptičja dresen, iz njih raje naredimo šopek in ga dodajmo solati ali testeninam, potem, ko so že na krožniku. Obilica flavonoidov, čreslovin in kremenčeve kisline preprečuje vnetja in nas zavaruje pred spomladanskimi prehladi.

Kmalu pride na plano tudi trpotec. Čeprav smo že kot otroci na rane polagali širokolistni trpotec, to ni edini način za uporabo. Na drobno narezani listi so odličen dodatek zelenjavnim solatam, krompirju in polenti. Tudi v želodcu delujejo protivnetno in lajšajo simptome zakisanosti. Ozkolistni trpotec pa uporabimo za čaj proti prehladu in za lajšanje kašlja. Tudi iz njega lahko pripravimo sirup, ki je odlična pomoč pri suhem kašlju in bronhitisu.

Šparglji

Na krajih, kjer je zemlja razkopana in prst odstranjena, pa tudi na robovih njiv in na travnikih bomo našli rman. Še preden zacveti, lahko posmukamo mlade lističe in jih dodamo zelenjavi. Čeprav so grenki, jih lahko nekaj dodamo tudi na solate in juhe. Preprečuje vnetja in izboljša odpornost. Nekoč so uporabljali zmečkane liste rmana za oblogo odprtih ran. S tem so preprečili, da bi se gnojile. To le dokazuje antibakterijsko moč te rastline. Rmanov čaj, če ga redno pijemo, pa preprečuje tvorbo kamnov in blaži krče.

Med prvimi cvetovi spomladi so primule. Razveselijo nas, ko s svojimi živorumenimi kronicami oživijo opustelo, še skorajda zamrznjeno zemljo. Pomladanski jeglič so nekoč imenovali tudi »nebeški ključ«. Svojo moč dobiva od sonca v zenitu, zato nam iz srca prežene melanholijo. Prežene težke misli, ki nas spravljajo v obup, zato so jo nekoč celo polagali na srce in na telo. Cvetovi (kot tudi koreninice) vsebujejo flavonoide in saponine, zato pomagajo pri izkašljevanju. Za ta namen iz njih kuhamo čaje. Nekaj svežih cvetov pa si lahko privoščimo, da z njimi poživimo kosilo.

Užitne divje rastline čemaž

Divje rastline še hranijo spomin na čas, ko smo živeli v harmoničnem sožitju

Divje rastline imajo v sebi še tisto izvirno kodo, ključ do harmonije, ki mora vladati v telesu, če naj to deluje pravilno. Žlahtne sorte sadja in zelenjave, ki jih kupujemo v trgovinah tega nimajo več in nam ne morejo pomagati. To zmore le še biodinamično vzgojena zelenjava, a te je žal premalo, da bi jo lahko vsi uživali.

S križanjem in žlahtnenjem divjih kapusnic, križnic in kobulnic so kmetovalci vzgojili vso današnjo zelenjavo. V iskanju boljšega pridelka in okusa so iz nje odstranili grenčine in povečali vsebnost sladkorjev. Zato ta zelenjava ne zmore več podpirati naših jeter, ne poživlja sečil in nas ne ščititi pred bakterijami.

Divje rastline še hranijo spomin na čas, ko smo živeli z njimi v harmoničnem sožitju. Ko se odpravimo v naravo, poiskat te stare prijatelje, ne pozabimo na drevesa, ki se nas še dobro spomnijo. Njihova debla, krošnje, vonjave in sence so nam vedno dajale zavetje in varnost. Morda v njihovi bližini za trenutek pozabimo na napetosti mestnega življenja in spet srečamo sebe.

Vir: bodieko.si

Dodaj odgovor