Avokado je v zadnjem času postal izredno priljubljen sadež domala povsod po svetu. Ker je bogat z vlakninami, nenasičenimi maščobami, vitaminom K, vitaminom B, kalijem in karotenoidi, se ga je hitro prijela oznaka superživilo. Poleg tega so na njegovo priljubljenost vplivali spletni influencerji, saj naj bi pomagal hujšati in naj bi njegovo uživanje na splošno blagodejno vplivalo na zdravje.

Toda avokado ima tudi manj prijetno resnico. Njegovo množično gojenje predstavlja ekološko katastrofo. Vsak avokado potrebuje za rast približno 70 litrov vode. Za primerjavo, pomaranča potrebuje v povprečju 22 litrov vode. Zaradi tega se v nekaterih delih sveta že pojavljajo težave. 

V Čilu se zaradi gojenja avokada že soočajo s pomanjkanjem vode in opustošenimi pokrajinami. Pokrajina Petorca je bila že od nekdaj precej sušna, toda kljub temu je bilo vode dovolj za življenje in običajno kmetovanje. Odkar tam gojijo avokado, se je količina vode drastično zmanjšala.

avokado2

Tamkajšnji kmetje so v avokadu najprej videli velikansko priložnost, a se je kmalu izkazalo, da so velika podjetja z nasadi avokada v resnici prinesla opustošenje. Večina vode se porabi za gojenje avokada, lokalno prebivalstvo in tradicionalni kmetje pa medtem ostajajo brez nje. 

V samo enem letu je zaradi pomanjkanja vode in hrane, ki je posledica gojenja avokada, v Čilu umrlo 106.000 živali, okrog 37.000 kmetom pa grozi, da bodo morali opustiti kmetovanje, saj ne bodo imeli dovolj vode za namakanje svojih polj. 

Sadje, ki prepotuje pol planeta, ne more biti zdravo

Sadje, ki na poti do potrošnikov prepotuje pol planeta, v končni bilanci ne more biti zdravo. Ugodni učinki na zdravje se namreč z vsemi eksternalijami, ki pri tem nastanejo, izničijo. Uničevanje pokrajin, pustošenje ekosistemov, umazan ladijski in letalski transport, vpliv na podnebne spremembe – gledanje na posamezen sadež, ki pride z drugega konca sveta, kot na izjemno zdravo živilo, je precej kratkovidno.

Vir: zdravo.si

Dodaj odgovor